Mrkost
nad belim Stolom
nenadoma preseka
modrina
veličastnega
globokega morja
povsem
preplavi nebo
zahrepenim
po poletju
osupljivo
idilo
iznenada pretrga
zgoščena sivina
modra ožina
se kot glazura
na torti
lušči in lušči
v vnovičnem
dežju
dokler
ne postane
na mojo žalost
povsem
nevidna
Tako je v gorah, kajne! Včasih se narava spreminja kot v filmu!
Ja Nada, nad Stolom v tem deževju ...
Čestitke k nazorno popisanem prizoru s številnimi (pris)podobami,
lp, Ana
Lepa pesem
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: damjana
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!