Dlani prepletene
nežni koraki, kot da sta lebdela
Oči v ljubezni utopljene
Tako se je pravljica začela
Utrgala je cvet
v gumbnico, ga dragemu dala
V opoju se je utapljal njun svet
in upanju
da se pravljica ne bi končala
A čas milosti ne pozna
starec se zdaj na češnjo naslanja
utrga cvet in pusti solzi prosto pot
Usoda ni pravljica
Hvala, Damjana!
Lep vikend, ti želim!
Drago
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: DragoM
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!