Sonet: Snidenje
Ne skrbi mati, ni več bolečine,
tu, kamor šla sem, večno je poletje,
pred hladom smrti našla sem zavetje,
tu, kjer sedaj sem, vsaka bol izgine.
In vedi, mati, z mano si ostala,
zven tvojih pravljic v meni še odzvanja,
čaroben svet odgovorov iskanja,
ki si v ljubezni svoji mi ga dala.
Ne zadržuj več joka v sebi, mati,
saj vem, da v peklu temnem si življenja,
ki večno pustil v tebi bo divjati
nevihto čustev silnega bobnenja;
a ta se noč bo morala končati -
ob snidenju bo konec koprnenja.
Pozdravljena Katice,
Hvala za čestitko. V tretjem delu “Sodba” pa sledi zaključek
Lep pozdrav, Dejan
Dejan, tvoji soneti se nas vedno znova dotikajo. Zelo čustveno izpeto. Čestitam. Lp, Caki
Hvala Caki
Lep pozdrav, Dejan
Dejane, ovo je jedan od ljepših!
Izvrstan nastavak,
Ivan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dejan Bosil
- 15. 05. 2023 ob 16:41
- Prebrano 839 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 245.89
- Število ocen: 12