pogledaš v zelene oči
in utopi se utrip v divjih jezerih
pobožaš neznan obraz
in veš da poznaš jo
prekriješ s poljubi
in prelije se zelena v modro
in jezera se spremenijo v morje
in njen glas zašepeče ti v uho
nežno kot pero
da čutiš jo
ponovno
in ko dan je siv
in se objem oblakov zdi tako mehak
se ti nasmehne
ti ponagaja
z zvedavo zelenimi očmi
čisto malo
ti srce vznemiri
čisto malo
ti čutila zmede
kot pomlad
ko natrese cvetnega prahu po mokri travi
te popolnoma omami
kot poletje
vroča
s kapljami dežja na dlani