Zdaj vem

-
skrita

za sivim pogledom

si se dolgo besila po meni

in me vlekla v toplo zavetje doma,

kjer sva se počutila varna,

v tesnobnem objemu,

ki sem se ga hkrati otresal

z valovi prisilnega navdušenja

in s poleti proti obzorju

na lovu za lučjo,

da bi se zlil z njo,

blažen in osvobojen.

Sam.

Sedaj,

ko poznam tvoje ime,

ne bežim več.

Osvobojen krivde

in s teboj na ramenih

se v trenutkih lahkotnosti

opajam z življenjem

in se nasmejan pretvarjam,

da te ni.

botermesec