Tudi kamen ti da energijo,

tako trdno, potrpežljivo.

Ob njem se ohladiš,
z njim se umiriš.
Tudi kamen je nekoč bil živ,
preden se je v skalo spremenil.
Kot vulkan, kot lava tekoč,
kot sonce, kot ogenj pekoč.

V njem so spomini tisočletij,
jeseni, zim, pomladi in poletij.
Skritih na milijone doživetij
v plasteh otrdelih
v času preživelih.

V človeku so plasti,
potomstva nešteto ljudi.
Včasih spomini prav tako zaklenjeni, okameneli,
v pozabo potisnjeni, zbledeli.
Z brskanjem po naših plasteh,
iščemo namen na teh poteh.

A kamen, skala in kristal
nikoli svojega namena ni iskal.
Prepustil se je silam vesolja,
brez občutka o mnenju okolja.

Le človek vedno išče potrdilo,
za delo, ki je že minilo.

olgasem