Pokukalo je plaho sonce čez ravan,

novemu jutru želelo zdravje, lep dan.

Vstani zdaj steci v naravo tja kar čez plan,

Slovenija si topla materina dlan.

Sončni žarek požgečka me, hitro ugrabi,

veter brez besed me tja na ples povabi.

Val čez skale urno skače v beli bradi,

ko pomlad med rožami vonjave vadi.

Hej, hej prijatelj moj, pridi v ta lepi raj.

Daj vse naravi ljubeči skrbi predaj.

Zdaj pa poišči, kje skriva se hudi zmaj,

vabi dišeča te lipa na dober čaj.

Glej reka se skozi tolmune preliva,

poraščene skale in kamne umiva.

tam na travniku zelenem mak se skriva.

Tu lepo zorana je kmetova njiva.

Zdaj pa hitro skoči v morje razigrano.

Z jezičkom poskusi zares, če je slano?

Še hitro poškili tja v grapo zaspano,

borovci dišijo za tebe izbrano .

Glej, zares je slano naše modro morje,

odseva neba se v njem sinje obzorje.

Školjke zopet nimajo nobene volje,

Se držijo skal, ko čistijo oklolje.

Le vzemi si nahrbtnik, gojzerje obuj,

kotičke našega gorovja raziskuj.

Kogar tam srečaš, prisrčno se z njim rokuj.

Hej, kakor Kekec srečo med skale posuj.

Razgled je z vrhov prav zares veličasten

in Triglav tam v Alpah kot kralj je oblasten.

Glej, veter je goram najboljši gost časten,

za malico strežejo "štrudel" še masten.

Prekmurje te vabi v zelene ravnice,

gibananica tam je posladek, ne pizze.

Pa slamnate strehe zložene v police,

kjer še vedno pečejo glinene ptice.

V gozdu potoček živahno poskakuje.

Žolna v deblo s svojim kljunom glasno kljuje,

veverica, srna, medved tu domuje.

Drevje v vejah z listki v barvah misli snuje.

Povej, če je v tebi še kakšna zadrega,

visoko te v gorah še snegec bel drega,

ko smučaš do konca sneženega brega,

skočiš še v modrino morja, ki te gleda.

Takole zgleda naš mali raj domači.

Danes od veselja pleši, poj in skači.

Tudi ko nebo v nevihto se oblači,

svojo dušo si v Sloveniji prezrači.

olgasem