na modrem svodu beli prameni
postaranemu bogu odpadajo lasje
upognil je glavo
dal uho na človekovo srce
k njegovim mislim
tam je bil spočet
tam se razblinja
nad plesnivimi semeni vesti
nekaj zdravih sem zalila s svojim mlekom
zacveteli so kot tujerodna vrsta
ki jo izrujejo
a vedno znova zraste
v zadnjem koščku mojega gena nazdravlja
in iz drugega šepeta Pir
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!