pesem deževnih cest
del pesmi sva
kaplji črne
en sam žarek
vendar sonce
iz deževnih prstov
rojena lutnja
tudi to je
kar je
struna
žival ki plane
iz drgetavega miru
ker si
kar je
si prost
godec
vino
zdaj gledava se temno
za belim zidom zob
izid
dekor
pozabe
tam nič ti ne stoji nasproti
vsemir
v strunah lutnje
tam nič ti ne stoji nasproti
vsemir
v strunah lutnje
Svit, Marija, hvala za obisk.
lp, m
ja, ta teden bo res pesem deževnih cest. Lepa
Lep pozdrav, Dejan
pozdravljen, Dejan. ko mi nasproti ne stoji objekt, niti drugi jaz v samovolji, ko je vse del velikega speva, lahko rečemo, da smo kar je ... verjetno je taka harmonija dosegljiva le v glasbi, saj ostaja neprebujena energija, pozabljeno ali zvedeno ravno na objekt.
naj te ne prizadene zanikanje, ki vztraja pri omejenosti lastne eksistence. trnje in osat za cvetje, ki ga nosiš.
pesem. četudi samo za pogrebce. rože, četudi za nikogar več.
ker če sem nič in sem že, kaj je potem beseda.
lp, m
Tudi v pesmi je slutiti, da je glasba obstajala prej kot beseda. Zaznavna je v vsakem trenutku, če umolknemo. Ostala bo, ko izginemo. In to harmonijo hrepeni tudi poezija in išče, kako prepoznati in osvojiti skrivnost speva.
Čestitke za to navdihujoče približevanje!
Milan Ž.
hvala, Milan, za lep in pomenljiv komentar.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 10. 05. 2023 ob 18:10
- Prebrano 321 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 160.86
- Število ocen: 9