tišine ni mogoče izgovoriti
lagodno trepetam
in poslušam leteče misli
čas se spreminja
pušča sledi hrepenenja
izgubljena igra usode
je časten izid
da z neizpodbitnimi dokazi
ne vem o čem sanjarim
v dimenzijah odsotnosti
A navzoč na pesem.si s krasno pesnitvijo
Lp, M
Kdo ve, kdo ve, Ramiz ...
Lp, S
A vendar zna prav tišina najmočneje nagovoriti. Nešteto plasti tišine je bilo že odluščenih, da se je pod njimi razkril vedno nov spekter. Tudi v teh verzih! Čestitke!
Milan Ž.
Zahvaljujem se Levčku, Stojanu in Milanu za komentarje in čestitke za podčrtanko.
Lep pozdrav! Žiga Lev
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Žiga Lev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!