neimenovana
že si nič
čudež mesečine
skale nazobčane v kosteh
kako je v slanih ustih
spomina jeza
je le mak ob poti
sončna ura jutranja
ki liže vlago sten
in zdi se mi da vem
neskončno blizu
za tisto milo pesem
ta žalost
ta ljubezen
več ne mine
miko
Napisal/a: miko
Pesmi
- 05. 05. 2023 ob 14:51
- Prebrano 272 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 155.46
