ko boš stotič vzel plašč z mojih ramen
in vsa bremena obesil
da visijo od sramu obrnjena k tlom
čez tisoč umirajočih zahodov sonca
ko se bom na drugi strani tebe končala v celoto
bova nehala šteti sladkosti
ki vedno obležijo na robu najine postelje
pot do celote
kjer bremena
visijo od sramu obrnjena k tlom
redkim je dano
lp
pi
... sladkosti na robu postelje in njihovo štetje ...
tam je zavetje, od tam se sliši prijetno petje ...
Lp, Caki
globoko osebno izpovedna pesem, vezana na usodo neke dvojine, nekako presunljiva hkrati ...
lp, Lidija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bela
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!