Bila je težka moja pot življenja

so bičale nevihte jo

prinašala ogromno je deževja

da rosno je bilo oko

Kako krasil bi me nasmeh

če bi roke me tvoje grele

a mislil si

da to je greh

če bi  rože za naju zacvetele

Tvoje oko z ljubeznijo sem gledala

in mi predstavljalo je vir življenja

pa nikjer sreče ni bilo

samo dolga pot

na njej pa polno je bilo trpljenja

Na ustih tvojih iskala sem nasmeh

a ti si drugi ga delil

 čeprav si vedel

da ne smeš

ga meni nisi prepustil

Mogoče krivo je bilo

da sem preveč ti sonca dala

ker bila sem v strašni zmoti

ljubezni tvoje nisem prepoznala

Le kaj  ranilo tvoje je srce

morda strup al'  ledeni mraz

to moja duša še zdaj ne ve

zato je zame tako boleč poraz

Hodila bom čez travnike zelene

nabirala šopke bom cvetic

nobena cvetica ne bo za mene

ker nebo ne bo uslišalo moj klic

Pred mano bo kričal poraz

ker nisi me ljubiti znal

in za vedno tih bo glas

od bolečine

 ki si jo zadal

Milena