Ko najini telesi bi bili brez glave,
našli bi se v množici ljudi,
našli bi se v Babilonu zmede,
saj telo telesu nemo govori.
Nemo, a iskreno, nezlagano
telo odziva se v odnosu;
glava daje mu ukaze naučene,
da človek lomi se v disonanci.
Pa vendar glavo – na telo pripeto
povabiti treba je v to kraljestvo
brezmejne radosti, da ti si ti,
da sva odsev drug v drugem!
Ova pjesma ti je jedna od najboljih!
Mislim da nema potrebe za upitnicima u naslovu, a razmisli možeš li dodati još koju upečatljivu misao...
Kad se bude pravila antologija tvojih radova, ova pjesma tamo pripada!
Čestitke,
Ivan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!