Moja pesem je onemela.

Čudna meglica je legla v srce,

se v koprenah trga čez možgane,

med črkami obstane 

in se več ne gane.

Moja pesem je onemela, 

brez besed me gleda.

Čakam napev njene muze.

A je samo tišina, ki bega.

Med koraki ni odmeva.

Moja pesem je onemela, 

Skopnela ustvarjalna zmeda.

Ne morem zbrati misli.

Za vrat me držijo vprašaji in pike.

Pošastno še režijo, grozijo.

Moja pesem je onemela.

Glavo tiščim med dlani, 

strah me je noči.

Takrat se prikradejo sence,

ki v prsih tiščijo praznino.

Moja pesem je onemela, 

nima energije.

Nima več strasti, 

preveč boli.

Je ni.

olgasem