Pred hišo se je ustavil kamijon. Iz njega so poskakali Nemci s puškami. Obkolili so hišo in začeli tolči po vratih in oknih. Vse moške iz vasi so odpeljali v lager.

Izstopim iz udobja.

Moja usoda ima drugačne načrte.
Boleče so mi izpraskali nasmešek.
Nič ni kot v snežnem metežu.
Srež je že zakril poti.

Rosi.
Kaplje bodo splaknile površine in namočile tkanine.

Hodim po šini.
Nikoli več se ne bova držala za roke.
Poti so dokončno steklenjene v ožine.

So dnevi v živo dali svoje barve in jih tokrat ne bom iskalal v besedah.

Rišem atmosfero z ostrimi podobami, toploto spominov, ki se je z zavedanjem ohladila in požirke življenja, ki osvobojeni zopet grejejo.

Jernej Jager