
Stečeta v gozd.
Zemlja ne diši več po mahu.
Pogledi se zgubijo med potnimi rokami
in koža zakriči.
Izgineta v vrhovih krošenj,
se izbočita v nebo
in prebudita neznane zvezde.
Sonce se pretihotapi med listjem.
Pobira njune dihe
in jih napihuje v mehurčke.
Lovita jih z okroglimi nasmehi
in razumeta ptičje petje
in govorico dreves.
Nazaj hodita počasi.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!