hlastam za vročim zrakom
v podzemnih rovih življenja
tavam po labirintih teme
na zadnji barvi mavrice
kličem pomoč
v izolirani celici amebe
a čutim le brezvetrje
v mojih ranjenih dlaneh
pohodile so me stopinje zgodovine
na tretjem poldnevniku desno
Koordinate so dane, naj vendar tja zapiha veter!
Minevamo tudi v sebi in celo v najmanjših stvareh. Kljub vsemu ne bi smelo ostati nevidno, zato čestitke za ta osvetljena pramena!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pohandy
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!