Včasih
naju zagrnejo oblaki ki temnijo
ko se rinejo v objem nevihte
včasih naju osvetli sonce s svojo lučjo
pregreto z nežnimi besedami
ki se kot mrmranje vrinejo do srca
takrat zaživiva v deželi pravljičnih junakov
brez oblačil vsa gibčna v globokih čustvih
včasih uigrane strune oddaljenega orkestra
med tvojim golim zakladom hipno zbledijo
in odtavajo v neznani tok brez not
a igrivi pogledi polni vlažne sopare ostanejo
ki se prikazujejo kot zlite barve na sliki
takrat se spomnim na tisto ljubeče obdobje
ko sem te užil z iskrico skrivnostne predanosti.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
- 26. 04. 2023 ob 07:53
- Prebrano 117 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 80.4
- Število ocen: 3
