Čistim v sebi pajčevine, 

polne že prestane bolečine.

Vse čudovite utrinke, 

zavite v raztrgane krinke.

Rada bi pozabila,

nitk lepljivih se znebila, 

muhe boleče oddala,

na nove poti se podala.

Pa kakor pajek v zasedi čepim,

kakor muha brezciljno brenčim.

Želja, da se spomniš name,

vzameš košček časa zame, 

obljube so zdaj že postane.

Krvaveče rane razbrzdane,

moje želje poteptane.

Bolečino bi iz sebe izbezala,

jo v pajkovo mrežo zavozlala,

energijo, ki duši me, izsesala. 

A pajka v pajčevini spomina,

moja želja ne zanima.

olgasem