Grižljaj zdrsne med glasilke.

Popečena ajdova rezina.

Spominja me na babi in njen pisani predpasnik, 

Pollock v sledeh zamaščenih spiral.

Stoletja star.

Ni beseda njena vrlina, 

rez v hlebec preseka vsakdan.

"V trgovino bo treba," me pogleda.

In pokimam.

Ali je veter v zaprašenem oknu

ali v odtisih dedkovega dima domuje zmrzal?

Vseeno.

Ljubim pot.

In korak.

Vijuga se podrast, skozi križanke vinskih trt,

v plapolanju pšeničnega polja, 

dotika se ograde zapuščena kmetija, 

ihti gospodinja.

Oči otečene, dlani težke,

zdrs stopal, komaj slišen pristan.

Travnati robovi zarežejo v gležnje in kolena,

v brezplodnem dežju se vejevje sklanja nadme.

Pajčevina, za zapahi, kravica,

zamaknjena skodelica mleka,

in kuštravih las snežak, 

ko s pesmijo nota poveže 

skozi babičino mehko sredico

utrip jeter, srca in izkrvavljeno medenico.

sheeba