Moram
dragi
ti priznati
da me srce boli in joče
ker jutro novo čaka me
in jaz želim poglede vroče
A jutro prazno bo prišlo
nikjer poljubov in topline
in z jutrom prazna postelja
ki bo obujala spomine
Je dosti trnja bilo na poti
pa tudi s cvetjem je bila postlana
ljubezni polno in trpljenja
a vsaka se zaceli rana
Ostale iskre so v očeh
ostalo daljno hrepenenje
da ljubiš v dolgih me nočeh
da s tabo cesta me popelje
Preveč ljubezni bi bilo
preveč bi sreče občutila
zato te vzelo je nebo
za vedno sem te izgubila
Brez tebe več ne znam naprej
mi dušo strah in bol razjeda
noči in jutra ne želim
če tvoje me oko ne gleda
Nikjer poljubov tvojih ni
in rok ki bi me grele
bleščeče zvezde nad menoj
za vedno so mi tebe vzele
Bolečino si ovila v čipko spomina.
Hvala za to iskreno izpoved.
Lp. Olga
Hvala, Olga. Prav imaš. Bolečina nekje globoko spi.
Lp. MILENA
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!