skozi prazne prostore se lovijo prikazni
nekdo jih je odtrgal
ko je krčil svoje pragozdove
mizi je presekala noge in zbežala
za njo rdeči kosi kruha
in voda odtekla v mraku
vse njene tipke so črne
bele je izpustila kot golobice
da so molče podivjale noč
in zima v njej je odmev
kovinskega udarca
ki ne sprašuje kam gre
le v staro jutro votlo doni
pozabljen krak
in brije jutrišnje ščetine
Čestitke za finalno pesem Pesniškega turnirja.
Se pridružujem,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!