
Črni oblaki zakrili so mi,
temen orkan bolečin in skrbi
svetel pogled, ki je zrl v svet.
Oklepala tebe sem za rokó,
in nemočna iskala sem pot,
ki rešila bi stisk me in zmot.
A svetli so dnevi postale noči,
kot sence so legale v dušo skrbi,
ki brezizhodno so žrle v temi.
Bolečina me je prepojila,
sta bol me in strah zadušila,
poslednja je luč ugasnila...
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: tolminka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!