IZVIR

Kako naj ti povem draga, pogrešam tvoj dlan.
Tvoj dolg poet z pesmi ko postane moj edini svet.
Včeraj sem bil na planini, kot pilka, v kapljici. ti pa v roži diviji še uživiš drhtiš, v bližini samo rosa edinstvna spustiš.
Naj dremež mi zavzame, v objemu včeraj, leta ki se v meni več ne pojavi.
Stran si tam, dan zame je ura, ni več mladosti, kot voda iz studenca, stekal v reki starosti.
izvir tuj v tebi postal, pogledaj morda še kapljica v tvoj dlan.

faeq