iz dolgega zaleta sanj
zapisanih v jutranje koprene
se prebudim v zelenem svetišču
na prsih odkrita pravljica
na gladini vode
nanizane čipke
dan poln šepetov
žarečih oblakov in hrepenenj
drhtiva kot pomlad
z belo oblečenimi rokami
neprebujenih vej
s prsti drsim čez vrezane podobe
čez stikalo svojih oči
skušam zložiti telo
Lirični prehodi so nanesli dovolj, da se je lahko v spomin zapisal preplet dvojine, ki s svojo tenko membrano besede in brez glamurja čisto preprosto prepriča. Čestitke!
Lp!
Milan Ž.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!