Noben moram se ni vezal nate. 

Noben. 

Kljub tvoji razdvojenosti.

Bitka, ki razžira.

Blediš. Zgubljaš. Žaluješ. 

Ne želiš si oditi, poznaš ljubezen, 

svobodno ptico brez kril ali tisti Beli prah, 

ki ga tako rad poslušaš. 

Moje oči begajo iz spomina v spomin, do najinih slik. 

Težko grem mimo spoznanja o tvojih neizbežnih in tako želenih nevidnih krilih. 

Modre trate bodo tvoje, rad praviš. 

Verjamem. 

Tudi trate tvoje vasi so to bile.

Tvoje, kakor jaz. 

A jaz se ne morem posloviti.

Ne morem te ne ljubiti. 

Ostajam sredi tvojih zelenic.

Tina Pegan