Tišina!

Brenčijo mrtve žice daljnovoda
in mobitel zvoni in avtoključi
in radio hrešči, kompjuter muči
me s piski kakor ekonom posoda.

Obdajajo me razni čudni zvoki;
nikjer na svetu tem ni več tišine.
Res ne poznam Pacifika globine,

a najbrž je prežeta tudi voda
z glasovi, ki nihče jih ne izključi;
ko da bi svet z astmatičnimi pljuči
vpil na pomoč, iz temnega podhoda.

Tišina se zapredla je v spomine;
od tam na plano redko se prerine;
prihaja kot umirajočih stoki.

Tomaž Mahkovic

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Tomaž Mahkovic
Napisal/a: Tomaž Mahkovic

Pesmi

  • 27. 08. 2009 ob 22:55
  • Prebrano 1075 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 1053
  • Število ocen: 25

Zastavica