Mislim, da živim davni spomin pred prvim vdihom.

Takrat je bila moja vera drugačna.

Nato je življenje spletlo svoje niti. 

Zarasle so se v moj um in pljuča. 

Mislim, da sem te že tisočkrat vsrkala vase, vse dokler se ni meja med nama razblinila.

Dragi, tudi sam veš, da dvojnika tod ne moreš imeti. 

A ne skrbi. 

Ko se vrneva v milino, 

ti povrnem tvoj del iz sebe, 

da bova po prvem vdihu ponovno združena. 

Sedaj si le domišljam, 

da mi je vse že znano, 

kajti sem le del, 

ki se v svojo celoto povrne, 

potem, ko tod najdem razpršeno sebe. 

Tina Pegan