Ubiti sonet (nerazumljeni poet)

Predrzne note ritem zameglijo,
besede smele trgajo glasilke,
viharji krikov umnost zamejijo
in sled krvi zastira vse številke.

Te vidim v žaru isker sle goreti,
ne vidiš več vzbrsti okoli sebe,
ne tipaš več in nem si, razodeti
ne moreš leporečja onkraj sebe.

So zadnjo pesem včeraj ti preklali
na tnalu mehkem, z glasom srda motnim.
Brez tvojih misli lažje bodo spali.

Zdaj tvoj sonet izpraznjeno odmeva
in njih ni več, ne bodo ti priznali,
da pokurili so ga s šoto gneva.
+
Zatrto hodiš brez besed okoli
in zdaj pogledov besnih ne dojemaš.
Ostanke muze v srep pogled zajemaš,
a pesmi več ne bo. Zares nikoli.

Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 27. 08. 2009 ob 22:07
  • Prebrano 991 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 437
  • Število ocen: 41

Zastavica