I.
Sključen čez ograjo

zre v globino k reki.

Ogromna torba mu

desno ramo

potiska proti tlom.

Njegova rdeča jakna

mi kot strela z jasnega

prebode oči.

II.
Med čakanjem na avtobus

kotalim svoja zrkla

po cvetoči jablani,

posuti s čebelami in čmrlji,

potisnem jih pod njo,

na par liščkov,

ki živahno kljuje zelenje.

Vržem jih na ladjico,

ki pribrni mimo,

na mladenko na njej,

na steklenico rdečega vina,

na poln kozarec pred njo

in jih vrnem na liščka,

ki se ne data motiti.

Na vzhodnem bregu

ju boža popoldansko sonce,

jutri bo dež zopet ohladil april.

III.
Sestradana sva,

za starševstvo se morava okrepiti.

Prehladno je za žužke

in predaleč do zrelega semenja,

zadovoljna morava biti

z brsti in obiljem zelenja.

Ne zaupava

velikanskim očesnim jamicam,

ki so usmerjene v naju.

Če se priplazijo bližje,

odletiva čez reko.

Marko Skok - Mezopotamsky