na obrežjih svilnatih rek
iščem modrino zavetja
in ti mi še vedno slediš
samo nekaj korakov stran
kjer v dlaneh nosiš solze
ki so pritekle skozi
razpoke v belem kamnu
zdaj vem da ni bilo dovolj
hraniti hrepenenja
brez konca razgretih teles
volka in mlade volkulje
preteče tuljenje tropa
je lunin srebrni sijaj
razlil čez okruške noči
in čas je ostal za menoj
ujet v sence golih vej
zelo lepo, igorj, no comment.
lp,
m.
Ker komentar ni potreben.
Čestitke.
LpL
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!