Povsod sem sreča

te iskala

na cesti

 nebu

v  vodi in gorah

pa nisem mogla te doseči

se v srcu je pojavil strah

Podarila sem ti misli svoje

še zdaj stopinja moja

se na cesti sveti

ko jo pokrivalo kamenje je

da trava ni več mogla zeleneti

Roke so moje zadrhtele

in solze iz očesa tekle so

ko zagledala sem vilo

ki obdajali so sončni žarki jo

Vsa nežna se je v soncu lesketala

in zaslišala njen sem glas

iz očesa pa iskre so bežale

vse do mene

ki bile na njej najlepši so okras

Ne išči sreče

 mi je dejala

preiščeš lahko vse poti

od tebe je že zdavnaj pobegnila

zaman jo boš Iskala dneve in noči

Takrat me preželo je spoznanje

da srečo sem iskala

kjer je ni

iskala sem jo na dolgi poti

a pred mano zdaj stoji

Nad mano pridrveli beli so oblaki

da so rože v hipu zacvetele

sem objela vilo pred seboj

in usta moja so spregovorile

Da lepšega od nje ne mogla bi želeti

naj oprosti

 da slepa sem postala

in s srečo

ki jo našla sem na poti

bom njo s hvaležnostjo obdarovala

Milena