Ti rabiš odmike v
svoje kotičke.
Čas kjer se ustaviš z vsem.
Jaz sem tukaj, zmeraj,
ne glede na vse.
Tukaj stojim,
kot tisti steber opore.
Vem, da ko boš prišla mimo,
se boš naslonila nanj.
Jaz ne tečem, ti ne stojiš,
skupaj se lahko tako zmeraj srečava.
Na istem mestu.
Zelo mi je všeč, Barby! Ja, življenje rado sestavlja take tandeme, v katerih je pri enem žal prisotna srčna bolečina, medtem, ko so drugi, jaz jih imenujem sebičneži, prav lepo živijo.
Dobro tudi razumem, da se je težko odločiti takemu človeku spodmakniti oporo. Nekateri imamo predobro srce ali usmiljenje, čeprav nam razum govori drugače.
Pesem zelo lepo opisuje tak odnos. Srečno! Majda.
Draga, Majda,
hvala da si tudi ti našla nekaj v njej. Ja, res je, grenko-sladko bi opisala, a dogaja se, povsod. Zmeraj pa moramo dati tudi prostor. V obeh smereh. Tja kamor grejo in tja kamor se vrnejo. Nekdo pa mora biti tam, za vsa ta srečanja. Znova in znova.
Tudi tebi vse lepo,
Barby
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Barby
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!