IDILA
IDILA
Umrl boš prijatelj, na vzpetino.
Med oblake, med dežjem boš na zemlji padel.
Vedel si komaj sedaj, življenje je samo svet prazen brez darov.
Brez besede, prava v spomini klesane, gre vse v pozabi.
Ti si domač kot bi rad.
Sam kot cvet med mavrica, brez barve ne obstajaš, izbira je tvoja, le barva ni več taka živa brez idila.
Ah, pri pesmi je tako težko izluščiti pravi pomen, ker je pomembna vsaka beseda.
Zdi se mi, da je govora o prizadevanju posameznika, da najde svoje poslanstvo, svoj smisel (asocialcija z barvami), a nisem prepričana. Morda bo DragoM bolj uspešen in bo pesem prevedel.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: faeq
- 11. 04. 2023 ob 11:34
- Prebrano 158 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 44.19
- Število ocen: 2