Živim v svetu,
ki je poln napak.
Stremim tja k nebu,
kot dela vsak.

Ne borim se z zobmi
temveč s pisalom;
Ne udarim s pestmi,
ampak z ogledalom.

Postavim vas pred svet,
pred katerim bežite.
Ne iščite v mojih besedah nasvet,
ker tega pri meni ne dobite.

Še sam ne vem (več) kaj naj storim
kot marsikdo, tudi jaz,
verjetno iščem
nedosegljive zaklade.

Skozi življenje sem delal napake,
ne znam biti popoln,
sem tak kot ta svet
a na žalost ta svet si želi
le neke popolne junake.

Prihajam na konec neke poti
in pod črto lahko le zapišem:
Srečen je lahko, kdor ima okoli sebe
zbrane prijatelje take.

Tomaž Jevšenak