SPOMLADANSKO PREBUJENJE.
Se vsepovsod že bujno rastje drami,
in trate zopet so se razcvetele,
iz panjev zašumele so čebele,
opijajo v pomladni se omami.
V življenje se prebuja stari hrast,
saj kratki dan ni več s temo zastrt,
je sončnim žarkom na stežaj odprt,
že klijejo semena v novo rast.
Ta živost tudi mene je prevzela
in vzeti več nikomur je ne dam si;
otožnost zdajšnjo bom poslal v pozabo.
V planine šel bom, vedrost vzamem s sabo,
postal svoboden kot so v skalah gamsi;
starost v mladost bo zopet dozorela.
Valjo, lepo te je brati; tvoja vedrost v "spomladanskem prebujenju" je nalezljiva;)))
LpB
Hvala Breda. Tudi tvoj metrični slog mi je všeč. Ob tej priliki pa ti iskreno čestitam na ustvarjanju otroške poezije. Same bisere nizaš. Kako otroci popestrijo življenje.
Lahkotno, tekoče, sveže. Lep sonet.
Popravila sem ti škrata:
"in vzeti več nikomur JE ne dam si; (rodilnik)
LP, lidija
Lidija hvala za podčrtanko in hvala za popravek. Ja, pomlad je res nekaj prebujajočega, ko se lahko spet ure in ure giblješ v naravi. Jaz predvsem na kolesu.
LP, Jože.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: valjo
- 08. 04. 2023 ob 11:16
- Prebrano 388 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 301.33
- Število ocen: 10