Sonce je posijalo in oblilo s svojimi žarki
majhen nasmejani obraz
ki je gledal v prelepo lice
in mislil
da to je najlepši okras
Videl je
modre oči
rdeča usta
in črni okras
to so bili tvoji lasje
ki božali so moj majhen obraz
So roke bele me nežno objele
stisnile ljubeče na svoje srce
poljubov dobila sem sto
oh
kako toplo in srečno srce je moje bilo
Mislila sem
da je angel nad mano
a to si bila ti
ki si darovala mi vse
kar sem želela
z željo
da bi čimprej zacvetela
Kmalu so moje nožice tekale
lovile tvoje so krilo
da sem se skrila pred celim svetom
in nestrpno čakala
kaj se bo zopet zgodilo
Čakala sem darila iz tvojih rok
da bi srce zaplesalo
čakala sem tvoj topel pogled
tvoj topel objem
poljubov sto
da zopet tvoje srce
bo jih mi dalo
Učila si me najlepših pesmi
učila si me ljubiti
pomagati bolnim in starim ljudem
pred divjim vetrom se skriti
Vse si mi dala
kar sem želela
vse so sprejele moje roke
nisem ti znala vrniti dobrote
premajhne bile so moje noge
Leta so tekla
z njimi še jaz
sem hvalila te pred vsemi ljudmi
tvojo lepoto in tvojo dobroto
moje srce spregledalo ni
Vse si najlepše mi darovala
dala si mi svoje srce
takrat nisem znala rečti ti hvala
a zdaj
draga mama
prepozno je že
Nikoli ni prepozno za izrekanje ljubezni! Energija gre v vesolje ...
Hvala!
Vesolje se igra z nami.Energija gre v vesolje, ampak prepozno. Ko smo že prizadeti in vrnitve ni. Nikoli več. Upanje pa vseeno lahko ostane.....
Lep pozdrav!
MILENA
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!