Vsak dan ko zjutraj vstanem
moja prva misel si
v mislih te srčno objamem
ti najlepši dan želim
Ko po travi tekam bosa
rosa na cveticah je
najlepšo cvetko utrgam zate
mislila ves dan bom nate
Ko sprehajam se po poti
prahu polni in gorja
v mislih ti me zmotiš
se solza v očeh zalesketa
Trudna zaprem veke
večer je znova za menoj
spominov polne reke
odnesla v sanje bom s seboj
Sanje dolge
sanje žive
v sanjah mojih ti živiš
zakaj me jutro spet zbudi
zakaj me žalost spet duši
In potem je znova jutro
moja prva misel si
želim ti dobro jutro
mi duša k tebi poleti
In po travi zopet tekam
jutranja se rosa znova lesketa
sonce žarko zopet greje
je posušilo sled solza
Do večera mislim nate
ko me zvezde vabijo
trudne mi oči zaprejo
nate ne pozabijo
Ponoči jočem
zjutraj jočem
moker je obraz vse dni
da trpljenje bo minilo
srce si silno to želi
Zelo čustveno, Milena! Lepa poezija. Majda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!