bahmut
mi je usojeno obstati
čez tisoč let
ko bo beli cvet
šel med pozabljenimi križi
bom le še smeh bogov
v cingljanju školjk
kakšen bo takrat ta svet
bo vedel da sem bil njegova usoda
jaz bahmut
buzerant brez nog
tristo metrov
za lastnim hrbtom mrtev
čarli fritz bandit
na koncu buzerant
srce
norost
usoda
boš še neizprosna
mati
beli roži iz kosti
ko bo voda iz krvi privrela
bistra
hladna
brez spomina
boš vedela cvetlica bela
da moja smrt je moja zmaga
buzerant, menda naziv za nasprotnega vojaka, na obeh straneh.
Ja, kdor zna, ta zna! Čestitam! Majda
hvala vama, Majda in Ivan. kaj reči o tej mesoreznici. o plemenitosti znotraj tako velikega padca človeštva. o tem, da nihče več dobro ne ve čemu. o slavi, o pozabi ...
lp, m
miko, kdo ve, kdo ve ...
lepo bodi, S
Čestitke za izpovedano, ki seže globoko in pusti močan
vtis, ko razgalja slepoto iz različnih perspektiv časa in prostorov; in seže celo
v razgalitev bogov, da si potem ne moremo več z izgovori zatiskati oči pred
večnostjo temeljnih vprašanj bivanja in pred odgovornostjo v sobivanju.
Lp!
Milan
hvala, Jošt, za izrečeno.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 05. 04. 2023 ob 03:58
- Prebrano 305 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 139.39
- Število ocen: 7