Mogoče bereš pesmi moje

srce pa glasno bije tvoje

ker veš

da sad so bolečine

so sad trpljenja mojega

do srca želijo tvojega

Zakaj na tvojem licu bledica se zazna

zakaj solzica teče od srca

in zakaj se bol v srcu tvojem prepozna

so te ranile moje te vrstice

želja je bila

naj ti na nebu sijejo zvezdice

Naj duša tvoja sprejme pesmi moje

ker to je vse kar lahko dam

od mene daleč ti si stran

vse rane tvoje so postale breme moje

roke objemati želim si tvoje

Veš

da pesmi ti podarjam

ker duša me boli

mogoče smeh na ustih ti žari

in srce tvoje zdaj je srečno

ker si zadal mi bolečino večno

Da duša moja mi trpi

mogoče te to veseli

a vedi

da sem srečna tudi jaz

zaradi bolečine moje

da srce lepše bije tvoje

Mogoče so ti pesmi moje v posmeh

in misliš vsemogoče

pa vedi

da je velik greh

da se zabavaš in smejiš

ko srce moje joče

Življenje samo eno je

izbral si svojo pot

a tvoja pot je polna zmot

zakaj si slepec ti postal

zakaj resnice nisi prepoznal

Le kdo ti je zadal neskončni strup

da srce tvoje kamen je postalo

zakaj preveva te obup

zakaj si sam in jočeš

zakaj odrivaš nas

poznati nočeš

Čeprav po poti svoji vsak bo hodil

in v roju zmot bo vsakdo blodil

zavedaj se

da naš si bil

z nami si sadove svojega življenja pil

zakaj si nas v jeseni svoji zapustil

Milena