Lestvica duševnih motenj je neskončna:
ene blažje so in druge težje.
Eni padajo v globine pekla,
eni hodijo po vrvici k soncu,
eni mučjo ljudi okoli sebe,
eni mučijo le sebe, svojo dušo -
v življenju zanje je le tema.
Tisti z mejno motnjo močni so v nameri,
s karizmo in razumom se dvigajo iznad okolja.
Nekoč je tak mladenič ujel dekle,
odpeljal jo v brlog svojih fantazem;
bil nenavaden je, prijeten, duhovit na svoj način,
a kmalu je začel s cefranjem njene duše.
Le štiri stene vidijo bolezen!
Vidijo, kako dekle se muči v kletki.
Rada ugodila bi tej ljubljeni osebi,
a vse, kar naredi, je zanj narobe.
Dejstvo je, da on ima duševno motnjo;
bolezni v duši se ne da ustreči!
»Ah, nočem iti stran!« njeno srce še vedno joka.
Ljubezen je skrivnost, ki včasih uničuje vse do smrti.
Razum pa zgrabi čustva, neusmiljeno razkrije dejstva,
napolni glavo z novim upanjem in željo za iskanjem smisla.
Lepo si v pesmi vpisala moč utojenosti.
Lp, Faeq
bravo, Nada. o tem ves čas poskušam spregovoriti, kakor vem in znam. ljubezen je hitro smrt, če vodi nekdo, ki preprosto nima občutka za mero.
lp, m
Hvala Faeq, hvala Ivan! To je bolj pripovedna pesem, kjer pa sem želela izraziti grozen občutek, ko imaš človeka rad, on pa je v nekem drugem svetu; v tem primeru na neki svoji poti, popolnoma prepričan v svoj prav ... in vmes je ljubezen in to z obeh strani in treba se je odločiti: ali boš zaradi ljubezni sam propadel, ali se odtrgaš in greš naprej.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Nada
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!