Lep haiku, le, menim, da namesto vprtim, napišite uprtim. S tem nastane tudi en zlog preveč. Vse lepo vam želim. Majda. 

Na primer:

na stari češnji

sedi muc zazrt v okno

in čaka zajtrk.

A ta ni ne vem kaj. Poskusite svojega. 

lep, a tudi žalosten haiku, ker muc ne more z drevesa .... in le gleda   (pa ga ne vidijo, ker je enake barve kot razcvetela češnja)

Včasih zlezemo kam, od koder ne znamo, 

Objemam te

Majda, hvala za natančno branje mojega haikuja. Bil je lapsus, ker sem pisala na mobitelu. Sem že popravila.

Lpb

Irena, hvala. Ta muc je lump. Vedno pride v bajto in Fridi vse poje. Jaz ga kao podim, čeprav se mu smejim in ga spoštujem, ko je tako zvit in korajžen. Ne vem čigav je, se pa nenehno smuka okrog moje hiše, tudi takrat, ko me ni. In vse potaca in umaže.

Je pa lepo negovan in debelinko. Torej , ima svoj dom.

Zjutraj pogledam staro češnjo, ki me razvaja s svojo lepoto in na veji sedi gospod maček in zre v okno.

Objem.

"Zjutraj pogledam staro češnjo, ki me razvaja s svojo lepoto in na veji sedi gospod maček in zre v okno."

Tako poetično si opisala ta jutranji moment, da kar vidim tega gospoda mačkona, kako se nonšalantno smuka po tvoji češnji in čaka, da se  samopostrežnica odpre. 

In porodile so se te trivrstičnice!

Pa ne z namenom, da bi ti spreminjala haiku. (*_*)

Mačji pozdrav,

Marija

na stari češnji

v pričakovanju jedi

sedi gospod - muc

bel muc na češnji 

mirno sedeč na veji

zre v moje okno

pogled na češnjo;

med vejevjem se smuka

bel gospod - mačkon

Marija draga, kako lepo si jih zložila. Vse tri so lepe. Srednja mi je najbolj všeč, ker je ravno to tisti trenutek, ki sem ga ujela.

Mačke obožujem! Moja Frida me vsak dan nasmeje. Zadnjič sem imela nek neumen refluks, in mi je nekaj kisline zašlo v sapnik. Bilo je ponoči. Začela sem kašljati, matrala sem se, da to spravim ven in ona, moja lepotička, je pridrvela v spalnico, skočila na posteljo in me hitela lizati po celem obrazu. Kar zjokala sem se od ganjenosti.

Ja, mačji pozdrav tudi tebi.

In objem.