Je veter pihal čez polja zelena

in sivo postalo je modro nebo

so kaplje deževne se vlile na zemljo

zalile so tudi moje oko

V nevihti grozeči nebo je jokalo

med gromom in bliskom jokala sem jaz

sredi neurja iskala sem tebe

iskala sem tvoj predragi obraz

Ptice odletele so v mirno zavetje

čakale so sonce in modro nebo

mavrica v barvah se je zableščala

zaiskrilo je tudi se moje oko

Je vlaga se dvigala iz mokrih tal

ovila je svet v svoj megleni objem

bolečina še vedno je stiskala me

izginila bo z jutrišnjim dnem

Tako je mislilo moje srce

da kmalu bom vesela in srečna

ni vedeti moglo

da jutri in zmeraj

v srcu bolečina mojem bo večna

Milena