(dramatizirana pesem)

MAMA ( Skrušeno gleda sedemletnega sina in se sprašuje.)
»Sem res slaba mama,
ko solze v potokih
kapljajo na parket?«

SIN (Se stisne k mami v objem in razočarano.)
»Božiček ni prebral seznama!
Mami, kdaj prišel bo spet?«

MAMA (Vzame si nekaj sekund, da premisli, potem tolažeče in pojasnjujoče.)
»Ampak sine,
kako naj prinese velikana?
Poglej, do konca leta
sta še dva posebna dneva.
Res, ni vredno gneva.
Eden je tvoj rojstni dan.«

SIN (Bolj vedro, navihano.)
»Aha, to je takrat,
ko si ti mene dala na seznam.«

Mama prikima.

MAMA ( Pojasnjuje naprej.)
»In potem še Dedek mraz...
Mi zapoješ?«

SIN (Zapoje.)
» Oj, že prišel je med nas…«

Pogleda mamo in zavije z očmi, češ, a lahko neham?Sem že tako velik …

MAMA (Poboža ga po glavi in radovedno vpraša.)
»Zakaj pa rad bi velikana?«

SIN (Pojasni nekaj samoumevnega.)
»Ja, da bi igral se z nama.«

MAMA (Se nasmehne, razume in bodrilno reče.)
»Ti kar piši Dedku mrazu!«

SIN (Piše listek in zraven glasno zloguje, vleče samoglasnike.)
»Tu-di mo-ja ma-ma
ra-bi ve-li-ka-na!«

MAMA (Se obrne stran in se zasmeje, reče sama sebi.)
»Ah, preklet narobe svet!
Moj otrok ima prav …
-že spet!«

Mama se je letos oddahnila, ker resnica o božičku, se je mimo grede, kar enkrat, otroku razjasnila.

Zalka Grabnar