Fiju, fijuka strelka tvoj´ga loka,
ko ravno pesem tebi je zapela —
v srce ga točno je hudo zadela,
od sile njene duša silno stoka.
Je ni ubila, le močno ranila,
je njeno modro kri v škrlat odela,
da v curkih jo je zemlja zdaj sprejela.
Amor je šel, si svet mu namenila.
Te ni, a čakam, kot da ni svarila.
Draž mine v sapi lažnega darila,
lepljiv kozarec čaka od šampanjca,
medi, diši, in ne pusti mi spanca.
Oh, Strelka, nememu si govorila,
srce ranljivo si mu zdaj pustila.
Poslano:
02. 04. 2023 ob 18:09
Spremenjeno:
02. 04. 2023 ob 18:52
Všeč so mi tvoji soneti
Lep pozdrav, Dejan
Dejan, hvala ... jih moram še piliti.
Lp Caki
Tale verzija s popravki je precej boljša!
Hvala za mnenje! Lp Caki
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: F2#Caki
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!