sonet STRELKA
Fiju, fijuka strelka tvoj´ga loka,
ko ravno pesem tebi je zapela —
v srce ga točno je hudo zadela,
od sile njene duša silno stoka.
Je ni ubila, le močno ranila,
je njeno modro kri v škrlat odela,
da v curkih jo je zemlja zdaj sprejela.
Amor je šel, si svet mu namenila.
Te ni, a čakam, kot da ni svarila.
Draž mine v sapi lažnega darila,
lepljiv kozarec čaka od šampanjca,
medi, diši, in ne pusti mi spanca.
Oh, Strelka, nememu si govorila,
srce ranljivo si mu zdaj pustila.
Všeč so mi tvoji soneti
Lep pozdrav, Dejan
Dejan, hvala ... jih moram še piliti.
Lp Caki
Tale verzija s popravki je precej boljša!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: F2#Caki
- 01. 04. 2023 ob 09:42
- Prebrano 373 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 113.3