ko odvržem pot desetletij kot ponošeno vlečko
mi ostane le neznana steza
konca ji ne vidim, ne bi ga hotela
da bo ob njej le mnogo polj z zrelim žitom, plavicami, rdečim makom
kakšen poljub v travi
šepet ki me vrže nazaj v preproste kolovoze
da bo na njej le malo spotikanj in udarcev v noge
ki bodo še želele plesati kot nekoč na križišču
iz katerega sem odšla s teboj
da sem lahko postala
kar sem dajala v svoje dlani med molitvijo na vse strani neba
in odrivala predore brez luči
kjer se gojijo kukmaki brez pramena svetlobe
mrtvi med molkom in ugrizi
moj klobuk pa je slamnat in vanj je zataknjena severnica
ki si jo vzel zame iz neke pripovedke
izmišljene ob prvih zankah čipk
Lepo ti tečejo besede, ki jih je skotilo pomladno vzdušje, čas brstenja in drhtenja, čas, ki je izšel iz zimske leta rgije, čas, ki ti nameni globlje misli in intimnejša občutja ... Z veseljem užijem tvoje pesmi, Poetesa Irena.
Prijeten, pomladni večer ti želim,
Sašo
Čas pomladi nas vse "pomladi", da besede tečejo urno in brhko po zaželenih kolovozih. Lepo tečejo tudi tebi Irena ... naj to traja ... in traja.
Kako leči med množico makov, ubrati poljub in očuvati vse glave?
Lepoto deliš!
Objem
B
Sposodila si bom Saševe besede:
"Z veseljem užijem tvoje pesmi, Poetesa Irena"
... in to je čista resnica!!!
Prelepa pesem!
Objem, Marija
Sašo
Caki
Branka
Marija
hvala
že ob rojstvu smo neveste in ženini kratkosti - naredimo jo lepo <3>
pi
Prehitro bi oveneli, če bi bili presajeni iz kraja in časa
zorenja. V naših bližinah ohranjamo vse, kar je raslo pred nami, zaraslo z nami
in kar je izraslo iz nas. Zato nas lahko preteklosti še vedno odžejajo z dotiki
spomina. Pod membrano, vidno v ogledalih, so najmočnejše tihe sledi, popolno
prepoznane le tistim, ki vedo, kdaj je lahko pripovedka nežen obliž, ki ne bo
prekril pesmi.
Čestitke!
Milan
Najlepša hvala, Milan.
Črtici sta tvoji?
Ne, črtici sta tvoji! ;)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!