Sobotno snidenje
Zdi se, kot da se napajava ob mrtvi strugi,
izstradani živali, štejeva kosti,
požreva vsa semena,
čudoma se ne (z)moreva najesti.
Dava,
na zobe,
na srce,
strup,
srkava, kot da je, zadnji dan.
Znala sva umreti,
kot vse v zimi,
in še vedno iščeva muzo pomladi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: taja
- 28. 03. 2023 ob 20:27
- Prebrano 204 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 77.4
- Število ocen: 2
