Šla sem po poti obdani s peskom in travo
v srcu ugašale so svetle luči
ko sem osamljena zagledala nekaj pred sabo
to so bile tvoje iskreče oči
Slediti začel si želji svoji
da bi morda še enkrat zazrl se v oči
ki so jih tvoje besede ranile
pozabila nisem vseh bridkih noči
Si prosil za besedo izrečeno
ki bi ogrela tvoje srce
pa sem zazrla se v modro nebo
ker sem že zdavnaj pozabila te
Kmalu spoznal si kruto resnico
da moje srce te ljubiti noče
raje se skriva v sivih oblakih
kjer nihče ne vidi
da tiho joče
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milena
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!