Dala mu je vse,
kar je bilo vredno dati:
smeh, ljubezen in dežnik.
Vzel je vse.

Danes je posijalo sonce,
ne prilega se mu več,
le kaj naj zdaj z njo?

Ne more je spraviti med star papir,
čeprav je reva še vedno
polna neizgovorjenih besed.

Med plastiko in steklo tudi ne bo šla.
Čeprav se je razletela,
so njeni kosi še vedno
preveliki za tiste majhne odprtine.

Če bi jo odvrgel med navadne smeti,
bi lahko prestrašila klošarja,
ki vsako jutro sistematično
prebrska njihovo vsebino.

Kar v klet z njo,
tam naj počaka naslednji termin
odvoza kosovnih odpadkov.

Tako, opravljeno je!
Zadovoljstvo se naseli na njegov obraz,
saj skrbi za naravo
in ločuje odpadke.

Luna